Univerzitetni študijski program

Informatika v sodobni družbi

Univerzitetni študijski program I. stopnje Informatika v sodobni družbi se izvaja v obsegu 180 KT in pokriva različna področja. Cilj programa je izobraziti diplomante s temeljnimi znanji s področja družboslovja, s širokim znanjem družboslovnih raziskovalnih metod ter dobrim poznavanjem IKT, da bodo znali povezati informacijsko tehnologijo s potrebami v sodobni družbi. Diplomanti bodo imeli:

  • strokovno znanje s področja IKT (informacijski sistemi, baze podatkov, programiranje v različnih okoljih, informatizacija poslovnih procesov, elektronske storitve),
  • teoretično in praktično metodološko znanje o kvantitativnih (statističnih) in kvalitativnih raziskovalnih metodah ter metodah za analizo omrežij,
  • široko znanje o teoretičnih in metodoloških konceptih na področju  družbenih ved, o pomenu in uporabnosti IKT v sodobni družbi ter interakcijah med IKT in sodobno družbo. V ta okvir sodijo znanja iz sociologije, organizacije, ekonomije, podjetništva, politologije, komunikacije …

Cenik za študijsko leto 2022/23 si lahko ogledate na tej povezavi.

Vpis v 1. letnik

V prvi letnik univerzitetnega študijskega programa Informatika v sodobni družbi se lahko vpiše:

  • kdor je opravil splošno maturo,
  • kdor je opravil poklicno maturo po ustreznem programu za pridobitev srednje strokovne izobrazbe s področja informatike ali računalništva ter izpit iz enega od naslednjih predmetov mature: slovenščina, matematika, angleščina, informatika, računalništvo, sociologija. Dodatni izpit iz enega od predmetov mature ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi.
  • kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Fakulteta lahko omeji vpis, če število prijav bistveno presega število razpisanih mest. Pri omejitvi vpisa bodo kandidati iz prve in tretje alineje izbrani glede na:

  • splošni uspeh pri splošni maturi oziroma zaključnem izpitu (60 % točk),
  • splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40 % točk).

Pri omejitvi vpisa bodo kandidati iz druge alineje izbrani glede na:

  • splošni uspeh pri poklicni maturi (40 % točk),
  • splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40 % točk),
  • uspeh pri maturitetnem predmetu (20 % točk).

Vpis v 2. letnik

V 2. letnik univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Informatika v sodobni družbi se lahko vpišejo študenti, ki so končali 1. letnik na drugem univerzitetnem študijskem programu. Vloge za prehode obravnava pristojni organ fakultete individualno na podlagi posredovane prošnje za prehod in ustrezne dokumentacije. Kandidatu predpiše obveznosti, ki jih mora opraviti do prijave teme diplomske naloge.

Vpis v 3. letnik

Neposredno v 3. letnik univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Informatika v sodobni družbi se lahko vpišejo diplomanti kateregakoli visokošolskega strokovnega ali univerzitetnega študijskega programa in diplomanti višješolskega programa, sprejetega pred 1. 1. 1994, če izpolnjujejo pogoje za vpis v univerzitetni študijski program.

Skladno z veljavnimi Merili za prehode med študijskimi programi se lahko diplomant študijskega programa za pridobitev višješolske oz. visokošolske izobrazbe, ki se je vpisal brez splošne mature, vključi v študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe v 3. letnik, če je zaključil študij po programu za pridobitev visoke strokovne izobrazbe s povprečno oceno najmanj 8.0.

Diplomanti višješolskega programa, sprejetega pred 1. 1. 1994, morajo do prijave teme diplomske naloge opraviti diferencialne izpite iz izbranih predmetov 1. in 2. letnika, ki jih v skupnem obsegu največ 60 KT predpiše pristojni organ fakultete na osnovi ugotovljenih razlik med programoma:

  • če je kandidat končal študijski program za pridobitev višješolske izobrazbe iz študijskih področij računalništva in informatike, mu pristojni organ fakultete na podlagi pisne prošnje za prehod predpiše diferencialne izpite v obsegu največ 12 KT;
  • če je kandidat končal študijski program za pridobitev višješolske izobrazbe s področja družboslovne ali poslovne informatike, ki spadajo v študijska področja družbene vede ter poslovne in upravne vede, mu pristojni organ fakultete na podlagi pisne prošnje za prehod predpiše diferencialne izpite v obsegu največ 18 KT;
  • če je kandidat končal študijski program za pridobitev višješolske izobrazbe iz drugih področij, ki spadajo v študijska področja družbene vede ter poslovne in upravne vede, mu pristojni organ fakultete na podlagi pisne prošnje za prehod predpiše diferencialne izpite v obsegu največ 30 KT;
  • če je kandidat končal študijski program za pridobitev višješolske izobrazbe iz ostalih študijskih področij, mu pristojni organ fakultete na podlagi pisne prošnje za prehod predpiše diferencialne izpite v obsegu največ 60 KT.

Diplomanti kateregakoli visokošolskega strokovnega ali univerzitetnega študijskega programa morajo do prijave teme diplomske naloge opraviti diferencialne izpite iz izbranih predmetov 1. in 2. letnika, ki jih v skupnem obsegu največ 60 KT predpiše pristojni organ fakultete na osnovi ugotovljenih razlik med programoma:

  • če je kandidat končal študijski program za pridobitev visokošolske strokovne izobrazbe iz sorodnih strokovnih področij (računalništvo in informatika), mu pristojni organ fakultete na podlagi pisne prošnje za prehod predpiše diferencialne izpite v obsegu največ 6 KT.
  • če je kandidat končal študijski program za pridobitev visokošolske strokovne izobrazbe s področja družboslovne ali poslovne informatike, ki spadajo v študijska področja družbene vede ter poslovne in upravne vede, mu pristojni organ fakultete na podlagi pisne prošnje za prehod predpiše diferencialne izpite v obsegu največ 12 KT.
  • če je kandidat končal študijski program za pridobitev visokošolske strokovne izobrazbe iz ostalih strokovnih področij, ki spadajo v študijska področja družbene vede ter poslovne in upravne vede, mu pristojni organ fakultete na podlagi pisne prošnje za prehod predpiše diferencialne izpite v obsegu največ 30 KT.
  • če je kandidat končal študijski program za pridobitev visokošolske strokovne izobrazbe iz ostalih študijskih področij, mu pristojni organ fakultete na podlagi pisne prošnje za prehod predpiše diferencialne izpite v obsegu največ 60 KT.

V 3. letnik univerzitetnega študijskega programa Informatika v sodobni družbi se lahko vpišejo tudi študenti, ki so zaključili dva letnika na drugem univerzitetnem študijskem programu.

Vloge za prehode obravnava pristojni organ fakultete individualno na podlagi posredovane prošnje za prehod in ustrezne dokumentacije. Kandidatu predpiše obveznosti, ki jih mora opraviti do prijave teme diplomske naloge.

Za napredovanje iz prvega v drugi letnik mora študent doseči najmanj 45 KT iz prvega letnika, za napredovanje v tretji letnik mora študent opraviti vse obveznosti iz prvega letnika in imeti najmanj 45 KT iz drugega letnika.

Fakulteta lahko študentu odobri napredovanje v višji letnik, tudi če ni dosegel zahtevanih pogojev v primeru naslednjih okoliščin: materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske ali socialne okoliščine, sodelovanje na vrhunskih kulturnih, športnih ali strokovnih prireditvah.

Študent, ki ne izpolnjuje pogojev za vpis v višji letnik, lahko v času študija enkrat ponavlja letnik ali spremeni študijski program ali smer zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskemu programu. Tretjega letnika ni možno ponavljati, ker je za opravljanje manjkajočih obveznosti namenjen absolventki staž.

Študentu se v skladu z veljavno zakonodajo lahko podaljša študentski status za največ eno leto, če:

  • se iz upravičenih razlogov ne vpiše v višji letnik,
  • iz upravičenih razlogov ne diplomira v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
  • študentka v času študija rodi.

Študent lahko glede na študijske dosežke konča študij v krajšem času, kot je predvideno s študijskim programom.

Pogoji za dokončanje študija so opravljene vse študijske obveznosti, predpisane s študijskim programom, v obsegu 180 kreditnih točk po ECTS.

Študent, ki se v drugem letniku po zaključenem študiju na višješolskem strokovnem programu, sprejetem po 1. 1. 1994, vpiše v program Informatika v sodobni družbi, mora opraviti vse predpisane diferencialne izpite in redne študijske obveznosti drugega in tretjega letnika v obsegu najmanj 120 KT.

Če se študent vključi v tretji letnik po zaključenem študiju na višješolskem programu, sprejetem pred 1. 1. 1994, mora opraviti vse predpisane diferencialne izpite in redne študijske obveznosti tretjega letnika v obsegu najmanj 60 KT.

Študij se zaključi s pripravo in ustnim zagovorom diplomske naloge.

Študijski program se izvaja v obliki rednega in izrednega študija.

Izredni študij poteka v Novem mestu. Predmetnik, izpitni roki, izvajalci in pogoji za napredovanje študentov v višji letnik so enaki kot na rednem študiju.

Študenti bodo na univerzitetnem študijskem programu Informatika v sodobni družbi pridobili naslednje kompetence:

  • usposobljenost za samostojno in avtonomno uporabo, nadzor in vzdrževanje informacijsko komunikacijske tehnologije v organizaciji;
  • poznavanje in razumevanje širokega nabora aplikacij informacijsko komunikacijske tehnologije v sodobni družbi;
  • sposobnost fleksibilne uporabe znanja v praksi;
  • obvladovanje raziskovalnih metod, postopkov in procesov na področju družbenih ved;
  • poznavanje in razumevanje interakcij med informacijsko komunikacijsko tehnologijo in sodobno družbo;
  • razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, tudi v mednarodnem okolju;
  • zmožnost vzpostavljanja in vzdrževanja odnosov za delo v skupini in z drugimi uporabniki ter skupinami (lokalna skupnost, organizacije javne uprave, gospodarstvo, nevladne organizacije);
  • organizacijske in vodstvene spretnosti za organiziranje aktivnega in samostojnega dela;
  • zmožnost za prepoznavanje in izkoriščanje priložnosti, ki se ponujajo v delovnem in družbenem okolju (ki se izkazujejo kot podjetniški duh in aktivno državljanstvo);
  • prizadevanje za kakovost strokovnega dela skozi avtonomnost, (samo)kritičnost, (samo)refleksivnost in (samo)evalviranje v strokovnem delu;
  • sposobnost etične refleksije in zavezanost profesionalni etiki v družbenem okolju s spoštovanjem načela neskriminatornosti in multikulturnosti;
  • razvoj kritične in samokritične presoje;
  • poznavanje in razumevanje družbenih procesov ter sposobnost za njihovo analizo, sintezo in predvidevanje rešitev in njihovih posledic.

Študenti bodo na univerzitetnem študijskem programu Informatika v sodobni družbi pridobili tudi predmetno-specifične kompetence, ki so navedene v posameznih učnih načrtih predmetnika programa.

Predmetnik

1. letnik2. letnik3. letnikIzbirni predmeti
Struktura slovenske družbeSpletni medijiRaziskovalni praktikumOperacijske raziskave
Družboslovna raziskovalna metodologijaPolitične ureditve in analiza politikInformatizacija poslovnih procesovUvod v modeliranje in simulacijo dogodkovnih in zveznih sistemov
Uvod v informatikoInformacijski sistemiePodjetništvoMetode kvalitativne analize
Matematika 1Multivariatna analizaePoslovanjePoslovna etika
Uvod v programiranjeBaze podatkov in modeliranje podatkovProjektni menedžmentIskanje zaposlitve
Statistika 1Analiza omrežijIzbirni predmet 3Fundraising
Teorija organizacijeTeorije informacijske družbeIzbirni predmet 4Komunikacijski trening
Temelji ekonomijeSpletno programiranjeIzbirni predmet 5Ekonomska sociologija
Matematika 2Izbirni predmet 1Diplomska nalogaMenedžment v javnem in neprofitnem sektorju
Statistika 2Izbirni predmet 2Modeliranje poslovnih procesov
Tehnologije e-poslovanja
Administracija podatkovnih baz
Upravljanje z informacijami in znanjem
Operacijski sistemi
Komunikacijska omrežja
Odkrivanje znanja v podatkih
Odprtokodne rešitve
Osnove dokumentnih sistemov
Mobilne platforme
Visokozmogljivi računalniški sistemi
Uvod v algoritme
Elektronsko komuniciranje in pismenost
Uvod v kriptografijo in prostorsko geometrijo
Spletno programiranje 2
Življenjski cikel razvoja spletne in mobilne aplikacije
Uporabniška izkušnja
ePravo
Spletni in mobilni informacijski sistemi
Spletno komuniciranje in odnosi z javnostmi
Mediji in komuniciranje
Razvoj uporabniških vmesnikov
Družbena teorija
Internet stvari in kiberfizični sistemi

Program traja tri leta in je razdeljen v šest semestrov. Vsebuje 28 predmetov, od katerih je 23 obveznih in pet izbirnih predmetov. Zaključi se z izdelavo in zagovorom diplomske naloge.

Struktura slovenske družbe

 

POVEZAVA NA učni načrt

IZVAJALEC: prof. dr. Matevž Tomšič

ECTS: 5 KT

Družboslovna raziskovalna metodologija

 

Uvod v informatiko

 

Matematika 1

 

POVEZAVA NA učni načrt

IZVAJALEC: izr. prof. dr. Borut Lužar

ECTS: 6 KT

Uvod v programiranje

 

Statistika 1

 

POVEZAVA NA učni načrt

IZVAJALEC: doc. dr. Nuša Erman

ECTS: 6 KT

Teorija organizacije

 

Temelji ekonomije

 

Matematika 2

 

POVEZAVA NA učni načrt

IZVAJALEC: izr. prof. dr. Borut Lužar

ECTS: 6 KT

Statistika 2

 

POVEZAVA NA učni načrt

IZVAJALEC: doc. dr. Nuša Erman

ECTS: 6 KT

Spletni mediji

 

POVEZAVA NA učni načrt

IZVAJALEC: prof. dr. Mateja Rek, asist. dr.  Maruša Gorišek

ECTS: 6 KT

Politične ureditve in analiza politik

 

POVEZAVA NA učni načrt

IZVAJALEC: prof. dr. Matevž Tomšič

ECTS: 6 KT

Informacijski sistemi

 

Multivariatna analiza

 

POVEZAVA NA učni načrt

IZVAJALEC: doc. dr. Nuša Erman

ECTS: 7 KT

Baze podatkov in modeliranje podatkov

 

Analiza omrežij

 

Teorije informacijske družbe

 

Spletno programiranje

 

Izbirni predmet 1

ECTS: 6 KT

Izbirni predmet 2

ECTS: 6 KT

Raziskovalni praktikum

 

POVEZAVA NA učni načrt

IZVAJALEC: doc. dr. Alenka Pandiloska Jurak

ECTS: 6 KT

Informatizacija poslovnih procesov

 

POVEZAVA NA učni načrt

IZVAJALEC: doc. dr. Janez Balkovec

ECTS: 6 KT

ePodjetništvo

 

POVEZAVA NA učni načrt

IZVAJALEC: pred. Magda Lužar

ECTS: 6 KT

ePoslovanje

 

Projektni menedžment

 

POVEZAVA NA učni načrt

IZVAJALEC: izr. prof. dr. Katarina Rojko

ECTS: 6 KT

Izbirni predmet 3

ECTS: 6 KT

Izbirni predmet 4

ECTS: 5 KT

Izbirni predmet 5

ECTS: 6 KT

Diplomska naloga

ECTS: 12 KT

Operacijske raziskave

POVEZAVA NA učni načrt

ECTS: 6 KT

Uvod v modeliranje in simulacijo dogodkovnih in zveznih sistemov

POVEZAVA NA učni načrt

ECTS: 6 KT

Metode kvalitativne analize

POVEZAVA NA učni načrt

ECTS: 6 KT

Poslovna etika

POVEZAVA NA učni načrt

ECTS: 6 KT

Iskanje zaposlitve

POVEZAVA NA učni načrt

ECTS: 6 KT

Fundraising

POVEZAVA NA učni načrt

ECTS: 6 KT

Komunikacijski trening

POVEZAVA NA učni načrt

ECTS: 6 KT

Ekonomska sociologija

POVEZAVA NA učni načrt

ECTS: 6 KT

Menedžment v javnem in neprofitnem sektorju

POVEZAVA NA učni načrt

ECTS: 6 KT

Modeliranje poslovnih procesov

POVEZAVA NA učni načrt

ECTS: 6 KT

Tehnologije e-poslovanja

POVEZAVA NA učni načrt

ECTS: 6 KT

Administracija podatkovnih baz

POVEZAVA NA učni načrt

ECTS: 6 KT

Upravljanje z informacijami in znanjem

POVEZAVA NA učni načrt

ECTS: 6 KT

Operacijski sistemi

POVEZAVA NA učni načrt

ECTS: 6 KT

Komunikacijska omrežja

POVEZAVA NA učni načrt

ECTS: 6 KT

Odkrivanje znanja v podatkih

POVEZAVA NA učni načrt

ECTS: 6 KT

Odprtokodne rešitve

POVEZAVA NA učni načrt

ECTS: 6 KT

Osnove dokumentnih sistemov

POVEZAVA NA učni načrt

ECTS: 6 KT

Mobilne platforme

POVEZAVA NA učni načrt

ECTS: 6 KT

Visokozmogljivi računalniški sistemi

POVEZAVA NA učni načrt

ECTS: 6 KT

Uvod v algoritme

POVEZAVA NA učni načrt

ECTS: 6 KT

Elektronsko komuniciranje in pismenost

POVEZAVA NA učni načrt

ECTS: 6 KT

Uvod v kriptografijo in prostorsko geometrijo

POVEZAVA NA učni načrt

ECTS: 6 KT

Spletno programiranje 2

POVEZAVA NA učni načrt

ECTS: 6 KT

Življenjski cikel razvoja spletne in mobilne aplikacije

POVEZAVA NA učni načrt

ECTS: 6 KT

Uporabniška izkušnja

POVEZAVA NA učni načrt

ECTS: 6 KT

ePravo

POVEZAVA NA učni načrt

ECTS: 6 KT

Spletni in mobilni informacijski sistemi

POVEZAVA NA učni načrt

ECTS: 6 KT

Spletno komuniciranje in odnosi z javnostmi

POVEZAVA NA učni načrt

ECTS: 6 KT

Mediji in komuniciranje

POVEZAVA NA učni načrt

ECTS: 6 KT

Razvoj uporabniških vmesnikov

POVEZAVA NA učni načrt

ECTS: 6 KT

Družbena teorija

POVEZAVA NA učni načrt

ECTS: 6 KT

Internet stvari in kiberfizični sistemi

POVEZAVA NA učni načrt

ECTS: 6 KT

Skip to content