izr. prof. dr. Zoran Levnajić

E-mail: zoran.levnajic@fis.unm.si
Govorilne ure: po dogovoru
Bibliografija: COBISS šifra 27800

Leta 2002 je diplomiral na oddelku za fiziko Univerze v Trstu, Italija. Študij je nadaljeval v ZDA na Kalifornijski Univerzi v Santa Barbari, kjer je leta 2005 magistriral na oddelku za strojništvo. Doktorski študij je opravil na Odseku za Teoretično fiziko Instituta Jožefa Stefana (F1), kjer je leta 2008 zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom »Modularna genska dinamika in teorija omrežij na mezoskopski skali«. Bil je tudi podoktorski raziskovalec na Odseku za fiziko pri Univerzi v Potsdamu, Nemčija. Fakulteti za informacijske študije v Novem mestu se je pridružil leta 2012. Med letoma 2014 in 2016 je bil prodekan za znanstveno-raziskovalno dejavnost. Trenutno deluje kot vodja Laboratorija za kompleksne sisteme in podatkovne znanosti (http://codlab.fis.unm.si/) ter kot predstojnik Doktorske šole in predavatelj na vseh treh stopnjah. Njegova raziskovalna področja so dinamika in struktura kompleksnih sistemov ter predvsem kompleksnih omrežij, kar zadeva tudi modeliranje bioloških in družbenih omrežij. Več informacij na http://levnajic.fis.unm.si/.

He graduated from the Department of Physics, University of Trieste, Italy, in 2002. He continued his studies in the US at the University of California, Santa Barbara, where he received his master’s degree in mechanical engineering in 2005. He completed his doctoral studies at the Department of Theoretical Physics of the Jožef Stefan Institute (F1), where in 2008 he defended his doctoral dissertation entitled “Modular gene dynamics and network theory at mesoscopic scale”. He was a postdoctoral researcher in the Department of Physics at the University of Potsdam, Germany. Zoran joined the Faculty of Information Studies in Novo mesto in 2012. Between 2014 and 2016 he served as the vice-dean for scientific research. He currently serves as the Head of the Laboratory for Complex Systems and Data Science (http://codlab.fis.unm.si/) and as Head of the Doctoral school and a lecturer at all three program levels. His research areas are the dynamics and structure of complex systems and especially complex networks, which also concerns modeling of biological and social networks. More information at http://levnajic.fis.unm.si/.

2. letnik

Analiza omrežij

Pri predmetu Analiza omrežij delajo študentje z večjimi in manjšimi omrežji ter se naučijo postopkov analize omrežij. Ponovijo osnove teorije grafov in spoznajo mere središčnosti v omrežjih, povezave v omrežjih, značilnosti velikih omrežij, metode teoretičnega računalništva in analize ter načrtovanja algoritmov za velika in mala omrežja. V skupinah izvedejo projekt, na vajah v računalniški učilnici pa uporabljajo nekaj najaktualnejših programskih orodij za reševanje problemov iz analize omrežij (R, Sage, Pajek). Povezava na učni načrt.

2. letnik

Analiza omrežij

Pri predmetu Analiza omrežij delajo študentje z večjimi in manjšimi omrežji ter se naučijo postopkov analize omrežij. Ponovijo osnove teorije grafov in spoznajo mere središčnosti v omrežjih, povezave v omrežjih, značilnosti velikih omrežij, metode teoretičnega računalništva in analize ter načrtovanja algoritmov za velika in mala omrežja. V skupinah izvedejo projekt, na vajah v računalniški učilnici pa uporabljajo nekaj najaktualnejših programskih orodij za  analizo omrežij. Študentje spoznajo najsodobnejše računalniške programe za reševanje problemov iz analize omrežij (R, Sage, Pajek). Povezava na učni načrt.

Izbirni predmeti

Analiza velikih količin podatkov

Pri predmetu se študenti seznanijo z analizo velikih količin podatkov ter opredelijo, kaj so to veliki podatki, kje jih najdemo in kako jih shranimo. Pregledajo tudi načine grafičnega predstavljanja velikih količin podatkov, filtriranje podatkov v tokovih ter oglaševanje na internetu. Prav tako se seznanijo z uporabo visoko zmogljivih računalnikov za analizo velikih količin podatkov. Na koncu tako študenti razumejo posebnosti analize velikih količin podatkov v primerjavi s klasičnimi podatkovnimi analizami. Prav tako pa tudi spoznajo metode, ki so primerne za analize tovrstnih podatkov in z uporabo zelo zmogljivih računalnikov in sodobne odprtokodne opreme izvedejo analizo na enem primeru velike količine podatkov. Povezava na učni načrt.

Izbirni predmeti

Raziskovanje interneta

Predmet študente seznani s pojavom interneta, njegovo strukturo, iskalniki, tehnikami iskanja, psihološkimi in varnostnimi vidiki uporabe. Spoznajo še proces izdelave domače strani, uporabo digitalnih knjižnic in informacij javnega značaja. Na laboratorijskih vajah študentje uporabljajo IKT za izvajanje anketnega raziskovanja in za obdelavo dobljenih podatkov ter za iskanje sekundarnih podatkov in internetnih virov, pripravijo tudi seminarsko nalogo. Povezava na učni načrt.

Izbirni predmeti

Raziskovanje interneta

Predmet študente seznani s pojavom interneta, njegovo strukturo, iskalniki, tehnikami iskanja, psihološkimi in varnostnimi vidiki uporabe. Spoznajo še proces izdelave domače strani, uporabo digitalnih knjižnic in informacij javnega značaja. Na laboratorijskih vajah študentje uporabljajo IKT za izvajanje anketnega raziskovanja in za obdelavo dobljenih podatkov ter za iskanje sekundarnih podatkov in internetnih virov, pripravijo tudi seminarsko nalogo. Povezava na učni načrt.

1. letnik

Izbrana poglavja znanstvene metodologije

Cilj predmeta je dati študentom metodološke osnove za izdelavo doktorske naloge. V sklopu predmeta bodo študentje spoznali nabor kvantitativnih in kvalitativnih raziskovalnih metod, s katerimi bodo suvereno začeli z doktorsko raziskavo. Predmet bosta izvajala dva nosilca, eden bo skrbel za kvantitativen, drugi za kvalitativen del. Preko projektnih nalog bodo študentje povezali oba sklopa predmeta. Predmet prispeva k razvoju sposobnosti identificiranja danega raziskovalnega problema, njegove analize in možnih rešitev, ustvarjanja novega znanja in prispevek k razvoju znanosti, sposobnost obvladanja standardnih metod, postopkov in procesov raziskovalnega dela, vodenje raziskovalno-razvojnega dela in raziskovalne skupine, obvladanje kakovosti prek standardov in samokritičnega vrednotenja v raziskavah ter zavezanost profesionalni etiki. Povezava na učni načrt.

Seminar za dispozicijo (obvezni seminar)

Seminar za dispozicijo je namenjen pripravi dispozicije za doktorsko disertacijo in temelji predvsem na individualnem delu (zbiranje, urejanje in študij virov). Začetni del predmeta študente vpelje v teorijo in prakso ustvarjalnosti (doktorsko delo kot inovativen projekt) ter nadgradi znanja o pripravi in pisanju raziskovalnih nalog. Pri tem se slušatelji seznanijo z možnimi formami dispozicije in nato prek intenzivnega individualnega dela ter soočanja idej na seminarju oblikujejo osnutke svojih dispozicij. Osnutki vsebujejo opredelitev raziskovalnega vprašanja, ciljev, hipotez in raziskovalnih metod, pregled relevantne literature in drugih virov, načrtovanje dela in strukturiranje doktorske disertacije ter oceno, v katerih elementih bi lahko disertacija prinesla nova znanstvena spoznanja. Osnutke predstavijo v okviru seminarja, jih medsebojno ocenijo in prejmejo sugestije mentorja. Na podlagi navedenega študentje pripravijo končno verzijo dispozicije doktorske disertacije. Povezava na učni načrt.

Izbirni predmeti

Teorija omrežij

Študentje se bodo pri predmetu seznanili s teoretskimi osnovami in s praktičnimi vidiki sodobne teorije omrežij, z algoritmi za modeliranje velikih socialnih in informacijskih omrežij, predvsem v kontekstu primene v relističnih primerih, z metodami teoretičnega računalništva in analize ter načrtovanja algoritmov na primeru velikih omrežij ter z metodami statisične fizike v kontekstu teorije omrežij. Spoznali bodo računsko zahtevne metode za analizo malih omrežij, ter hitrejše metode za analizo večjih omrežij. Povezava na učni načrt.

Skip to content