izr. prof. dr. Tea Golob
E-mail: tea.golob@fuds.si
Izr. prof. dr. Tea Golob na fakulteti deluje kot visokošolska učiteljica in raziskovalka. Je vodja Inštituta za družbeno morfogenezo. Poleg tega je članica raziskovalnega omrežja RN36 pri ESA in članica slovenskega odbora MOST / UNESCO. Vodila je različne mednarodne in domače projektih, med drugim temeljni raziskovalni project financiran s strani ARIS in pa Jean Monnet Modul. Gostovala je na različnih tujih ustanovah, med drugim je sodelovala z Univerzo na Havajih in gostovala na Univerzi Sapienza v Rimu. Njeni raziskovalni in pedagoški procesi so vezani na tematiko digitalizacije, skupnosti, trajnostnega razvoja, odgovornosti in izzivov globaliziranega, transnacionalnega družbenega reda.
____
Assoc. prof. dr. Tea Golob works is a lecturer and researcher at the faculty. She is the head of the Institute for Social Morphogenesis. In addition, she is a member of the RN36 research network at ESA and a member of the Slovenian MOST / UNESCO committee. She led various international and national projects, including the basic research project financed by ARIS and the Jean Monnet Modul. Her scholarly endeavors extend globally, as evidenced by collaborations with esteemed institutions such as the University of Hawaii and her academic visits to Sapienza University in Rome. Her research and teaching processes are related to the topics of digitization, community, sustainable development, responsibility and challenges of a globalized, transnational social order.
1. letnik
Virtualne skupnosti
Predmet seznanja s koncepti človeške interakcije in skupnosti v sociološkem smislu, tako da razlikuje med različnimi tipi skupnosti in njihovo evolucijo. Obravnava vprašanja, kot so identitete, identifikacije, odtujitev, racionalnost, pripadnost, vključenost in izključenost. Te zadeve povezuje z različnimi sociološkimi pogledi. Predmet izrecno povezuje tehnološki razvoj s premiki v človeških skupnostih in lastnostmi slednjih, vključno z naraščajočo sposobnostjo ljudi, da si zamišljajo skupnosti in stopajo v interakcije onstran ozkih lokalnih in teritorialnih meja. Premet se tako ukvarja s tehnologijo in z njo povezanimi družbenimi transformacijami. Povezava na učni načrt.
2. letnik
Magistrski raziskovalni seminar
Predmet predstavlja praktično predpripravo na izvedbo raziskovalne naloge za potrebe magistrske naloge. Pri predmetu študent(ka) izvede zapletenejšo raziskavo za rešitev kompleksnejšega družboslovnega teoretičnega ali empiričnega problema, skozi katero težimo k poglobitvi in kritičnemu ovrednotenju do sedaj pridobljenih teoretičnih in metodoloških znanj. Študentje na začetku predavanj v sodelovanju z mentorjem izberejo raziskovalni problem iz področja, ki jih strokovno najbolj zanima in izvedejo celovit manjši raziskovalni projekt oziroma ekspertizo, ki vključuje: • oblikovanje raziskovalnih vprašanj in hipotez, konceptov in teorij, • izbor raziskovalnih strategij, • organizacija in izvedba, raziskovalnega projekta, • interpretacija kompleksnih rezultatov in prenos v prakso.
2. letnik
Magistrski raziskovalni seminar
Predmet predstavlja praktično predpripravo na izvedbo raziskovalne naloge za potrebe magistrske naloge. Pri predmetu študent(ka) izvede zapletenejšo raziskavo za rešitev kompleksnejšega družboslovnega teoretičnega ali empiričnega problema, skozi katero težimo k poglobitvi in kritičnemu ovrednotenju do sedaj pridobljenih teoretičnih in metodoloških znanj. Študentje na začetku predavanj v sodelovanju z mentorjem izberejo raziskovalni problem iz področja, ki jih strokovno najbolj zanima in izvedejo celovit manjši raziskovalni projekt oziroma ekspertizo, ki vključuje: • oblikovanje raziskovalnih vprašanj in hipotez, konceptov in teorij, • izbor raziskovalnih strategij, • organizacija in izvedba, raziskovalnega projekta, • interpretacija kompleksnih rezultatov in prenos v prakso.
2. letnik
Magistrski raziskovalni seminar
Predmet predstavlja praktično predpripravo na izvedbo raziskovalne naloge za potrebe magistrske naloge. Pri predmetu študent(ka) izvede zapletenejšo raziskavo za rešitev kompleksnejšega družboslovnega teoretičnega ali empiričnega problema, skozi katero težimo k poglobitvi in kritičnemu ovrednotenju do sedaj pridobljenih teoretičnih in metodoloških znanj. Študentje na začetku predavanj v sodelovanju z mentorjem izberejo raziskovalni problem iz področja, ki jih strokovno najbolj zanima in izvedejo celovit manjši raziskovalni projekt oziroma ekspertizo, ki vključuje: • oblikovanje raziskovalnih vprašanj in hipotez, konceptov in teorij, • izbor raziskovalnih strategij, • organizacija in izvedba, raziskovalnega projekta, • interpretacija kompleksnih rezultatov in prenos v prakso.
1. letnik
Raziskovalna mitologija
Temeljna vprašanja raziskovanja: teorija in empirija v raziskovalnem procesu, cilji raziskovalnega procesa, pojem vzročnosti. • Osnovni paradigmi raziskovanja: pozitivizem in interpretativna paradigma; struktura znanstvene teorije. • Izbor metode raziskovanja: pregled kvalitativnih in kvantitativnih metod raziskovanja; primerjalne metode raziskovanja. • Struktura raziskovalnega procesa: izbor teme raziskovanja, postavitev relevantnih vprašanj in hipotez, zbiranje podatkov za raziskavo, vzorčenje, merjenje, analiza podatkov, izdelava poročila. • Družbena determiniranost raziskovanja: vrednote, pristranost in problem objektivnosti, etika. • Izvedba raziskave, ki vključuje vse navedene elemente. Družboslovna raziskava se mora dotikati relevantne teme, ki je utemeljena s pregledom literature in raziskav na navedenem področju. Projekt vsebuje utemeljitev izbora paradigme raziskovanja, populacije in vzorca, metode raziskovanja.
